Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v ponedeljek, 5. januarja 2026, stopil pred sodišče v New Yorku, potem ko so ga ameriške oborožene sile v bliskoviti vojaški operaciji zajele v Caracasu. Maduro je skupaj s svojo soprogo Cilio Flores obtožen narkoterorizma, trgovine z mamili, posesti avtomatskega orožja in zločinov proti človečnosti. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vodil kartel, ki je tesno sodeloval s terorističnimi skupinami za destabilizacijo regije. Zajetje je sledilo stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so elitne enote ameriške vojske v noči na soboto izvedle operacijo v venezuelski prestolnici in predsednika z helikopterjem prepeljale na ameriška tla. Medtem ko podporniki Madura v Venezueli zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev, je venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie dejanje označila za pomemben korak k vzpostavitvi pravne države. Maduro ostaja v priporu v New Yorku, sojenje pa bo po pričakovanjih trajalo več mesecev.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Ameriško pravosodje ga obtožuje narko-terorizma, zarote, trgovine s kokainom in pranja denarja. Do sojenja prihaja po bliskoviti vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu, med katero so Madura prijeli in ga prepeljali v Združene države Amerike. Obtožnica navaja, da je Maduro sodeloval pri vodenju kriminalne združbe, povezane z oboroženimi skupinami v Kolumbiji. Varnostni svet Združenih narodov se je zaradi dogodkov v Venezueli sestal na izrednem zasedanju. Medtem ko so Združene države Amerike sporočile, da si prizadevajo za čim hitrejši politični prehod v južnoameriški državi, so trgi na dogajanje reagirali zadržano. Maduro ostaja v priporu, medtem ko ameriška administracija stopnjuje diplomatski in pravni pritisk na preostale člane njegovega režima, ki so bili prav tako vključeni v dejavnosti domnevnega kartela 'Cartel de los Soles'.

V New Yorku so za vodenje sodnega procesa proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru določili zveznega sodnika Alvina Hellersteina. Dvaindevetdesetletni veteran pravosodja, ki velja za enega najizkušenejših sodnikov v Združenih državah Amerike, bo predsedoval postopku po tistem, ko so ameriške sile Madura zajele v Caracasu in ga prepeljale v zvezni zapor. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval tedanji predsednik Bill Clinton, je v svoji dolgi karieri vodil že več odmevnih procesov, vključno s primeri proti Donaldu Trumpu. Maduro je bil v New York prepeljan po obsežni vojaški operaciji elitnih ameriških enot Delta Force, v kateri je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Kazenski postopek bo potekal pred enim najvplivnejših zveznih sodišč v državi, kjer se bo Maduro zagovarjal zaradi obtožb, ki so sledile ameriškemu posredovanju v Venezueli. Izkušeni sodnik Hellerstein uživa velik ugled v pravniških krogih, njegova imenovanost pa zaradi njegove starosti in preteklih sodnih odločitev vzbuja precejšnjo pozornost mednarodne javnosti.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek prvič pojavila pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Do stavbe sodišča so ju pod strogim varovanjem prepeljali v oklepljenem vozilu neposredno iz pripora. Dogodek sledi bliskoviti vojaški operaciji ameriških specialnih sil Delta Force, ki so 3. januarja 2026 v Caracasu vdrle v predsedniško rezidenco in Madura zajele. Po aretaciji so ga s helikopterjem prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodje Madura obravnava na podlagi dolgoletnih obtožb, povezanih z mednarodnim trgovanjem z mamili in terorizmom. Operacija zajetja, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, je v mednarodni skupnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko Washington poudarja vzpostavitev pravne države v Venezueli, je Kitajska operacijo označila za agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega voditelja. Maduro se je na sodišču pojavil vklenjen, postopek pa poteka ob izrednih varnostnih ukrepih.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh drzne vojaške operacije, v kateri so elitne enote ameriške vojske v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo po Trumpovih besedah spremljali v živo iz rezidence Mar-a-lago, se je odvila v močno varovani rezidenci, ki jo je predsednik opisal kot trdnjavo. Kljub silovitemu vstopu so se vsi vključeni ameriški vojaki vrnili živi, poročajo le o dveh lažje poškodovanih pripadnikih sil Delta Force. Maduro in Floresova sta bila nemudoma prepeljana v New York, kjer bosta stopila pred zvezno sodišče. Obtožnica ju bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in zločinov proti človeštvu. Trump je ob tem poudaril, da prevlada Združenih držav Amerike na zahodni polobli nikoli več ne bo pod vprašajem. Dogodek je v Latinski Ameriki sprožil val mešanih odzivov, od podpore desničarskih voditeljev do resnih opozoril o kršitvi suverenosti in nevarnosti destabilizacije celotne regije. Washington s to potezo jasno sporoča, da bo svoje grožnje z uporabo sile v boju proti režimom, ki jih označi za sovražne, odločno uresničeval.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli v zgodnjih jutranjih urah po večmesečnem stopnjevanju napetosti, pri čemer so Madura z območja predsedniške palače v Caracasu s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešno in poudaril, da so ameriške sile uporabile silo, da so prebile zaščitne jeklene stene v rezidenci, ki jo je Maduro spremenil v utrdbo. Ujeti venezuelski voditelj je že prispel v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina ter nezakonitem posedovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala, da se bo Maduro soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili kot zmago za demokracijo, so demokratski voditelji in številni mednarodni analitiki kritični do nezakonitosti tovrstnega posega v suverenost tuje države brez odobritve kongresa. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in v državo vrnile ameriška naftna podjetja, hkrati pa je uprizoril ostre grožnje sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v New Yorku znašla pred ameriškim pravosodjem po tem, ko so ju ameriške oborožene sile v soboto, 3. januarja 2026, zajele v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, se je končala z njunim prevozom v Združene države Amerike, kjer se Maduro sooča s težkimi obtožbami narkoterorizma in zločinov proti človeštvu. Prvo zaslišanje pred zveznim sodnikom v New Yorku je bilo razpisano za ponedeljek ob poldnevu po lokalnem času. Ameriški tožilci trdijo, da je Maduro vodil kartel, ki je sodeloval pri razpečevanju prepovedanih drog in sistematičnem kršenju človekovih pravic v Venezueli. Njegova aretacija pomeni drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike, saj so Združene države Amerike z neposredno vojaško intervencijo odstranile voditelja suverene države. Dogodek je povzročil val razprav o zakonitosti tovrstnih operacij in prihodnjih tarčah ameriške administracije, medtem ko Madurova obramba in privrženci operacijo označujejo za nezakonito ugrabitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični sobotni operaciji, v kateri so posebne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, napovedal možnost novih vojaških posegov v regiji. Maduro se bo danes v New Yorku pojavil pred ameriškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma in trgovine s kokainom. Trump je ob tem uporabil doktrino Monroe iz leta 1823, da bi opravičil dejanja ZDA in poudaril pravico Washingtona do posredovanja na južni polobli. Predsednik Trump je med poletom z letalom Air Force One nakazal, da bi lahko bila naslednja tarča ameriške vojaške akcije Kolumbija, obenem pa je Mehiki sporočil, naj »uredi svoje razmere«. Pravni strokovnjaki in analitiki iz Kraljevega inštituta za mednarodne zadeve opozarjajo, da zajetje tujega voditelja na tujih tleh in njegov prisilni prevoz v ZDA predstavlja resen izziv mednarodnemu pravu, vendar se Bela hiša sklicuje na doktrino Ker-Frisbie, ki v določenih primerih dopušča sojenje osebam, ki so bile v državo privedene s silo. Napetosti v Latinski Ameriki so dosegle vrhunec, saj Trump ne izključuje možnosti aneksije Grenlandije in grozi z invazijo na Kubo. Medtem ko ZDA načrtujejo neposredno upravljanje Venezuele, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja agresivno zunanjo politiko, ki močno odstopa od uveljavljenih diplomatskih norm.

Ameriške specialne enote Delta Force so v sodelovanju z obveščevalno službo CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vojaki Madura zajeli neposredno v njegovi rezidenci, ki jo je opisal kot »trdnjavo«, in ga nato s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Operacija, ki je bila izvedena v zgodnjih jutranjih urah, je vključevala tudi letalske napade in povzročila začasno prekinitev dobave električne energije v Caracasu. Maduro je že prispel v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb narko-terorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bo par soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja igrala ključno vlogo pri obnovi države. Mednarodna skupnost je na dogajanje odzvala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo podpirajo, kritiki opozarjajo na nevarno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force v predsedniški rezidenci, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po besedah Trumpa so ujetnika že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami za narkoterorizem, trgovino s kokainom in zločine proti človeštvu. Trump je operacijo spremljal v živo iz svoje rezidence Mar-a-lago na Floridi in poudaril, da so vsi ameriški vojaki preživeli napad, čeprav sta bila dva ranjena. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibih. Trump je ob tem sporočil, da ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo nikoli več pod vprašajem. Medtem ko so nekateri latinskoameriški voditelji izrazili ogorčenje nad kršitvijo suverenosti, Trumpova administracija dejanje opravičuje kot nujen korak v boju proti narkoterorizmu in destabilizaciji regije. Ujetje Madura, ki so ga v New Yorku že prevzele ameriške oblasti, pomeni konec njegove dolgoletne vladavine in začetek negotovega obdobja za Venezuelo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile prevzele nadzor nad državo, kar utemeljujejo z bojem proti narkoterorizmu in zaščito strateških virov. Operacija, ki je vključevala letalske napade in delovanje elitne enote Delta Force, se je končala s prevozom zakoncev Maduro v pripor v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o trgovini z drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da je cilj operacije prisiliti venezuelsko vlado k spremembam politike glede naftnih rezerv, medtem ko ameriška mornarica že izvaja blokado naftnih tankerjev. Kljub trditvam o prevzemu oblasti ostaja varnostna situacija v Venezueli izjemno nestabilna, saj so represivni organi, vključno z nacionalno gardo, obveščevalnimi službami in gverilsko skupino ELN, zaenkrat ostali nedotaknjeni. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost nastanka političnega vakuuma, ki bi lahko vodil v vsesplošno nasilje in kaos v regiji, ki vključuje tudi sosednji Kolumbijo in Kubo.

Ameriške elitne vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle drzno nočno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je uspeh operacije potrdil iz svoje rezidence Mar-a-lago na Floridi in dejal, da je zajetje spremljal v živo. Maduro, ki so ga ameriške oblasti obtožile narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, je bil po zajetju nemudoma prepeljan v zvezni zapor v New Yorku, kjer bo stopil pred sodišče. Operacija, ki so jo izvedle enote Delta Force, je potrdila najhujše napovedi o neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Donald Trump je poudaril, da so njegovi vojaki vdrli v močno varovano rezidenco, ki jo je opisal kot utrdbo, ter da so se vsi udeleženci misije varno vrnili. Dogodek je povzročil val ogorčenja in presenečenja v Latinski Ameriki, saj gre za precedens, kjer so ZDA aretirale aktivnega predsednika suverene države na njegovem ozemlju. Trump je ob tem sporočil, da ameriška prevlada v zahodni hemisferi ne bo nikoli več pod vprašajem.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Po napadu ZDA na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura so izbruhnili protesti tako v Venezueli kot v Združenih državah Amerike. V Caracasu so se zbrali Venezuelci v podporo vladi in predsedniku Maduru, zahtevajo njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Hkrati so po ZDA potekali protesti proti ameriški agresiji na Venezuelo. V nasprotju s tem so Venezuelci v izgnanstvu, od Miamija do Buenos Airesa, proslavljali aretacijo Madura.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so ju z vojaškim letalom prepeljali v New York, kjer se bo Maduro v ponedeljek pred sodiščem v Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se okrepile po napovedih Donalda Trumpa o nujnosti odstranitve socialističnega režima. Sin odstavljenega voditelja, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je po zajetju očeta pozval k odporu in organizaciji množičnih protestov po vsej državi. V svojem nagovoru je poudaril, da bo zgodovina pokazala, kdo so bili izdajalci, in zagotovil, da gibanje ne bo pokazalo šibkosti. Medtem ko se Venezuela pripravlja na nemire, so se na mednarodnih trgih že odzvale cene surovin, predvsem zlata, zaradi negotovosti glede prihodnje stabilnosti regije in usode venezuelske naftne industrije, ki jo ZDA načrtujejo revitalizirati z lastnimi podjetji.

Ameriška vojska je v sodelovanju z obveščevalno službo CIA in posebnimi enotami Delta Force v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriški specialci zajeli dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodiščem v Manhattnu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen judiciozen prehod oblasti. Trump je poudarila, da bodo v državo vstopile ameriške naftne družbe, ki bodo obnovile uničeno infrastrukturo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Po poročanju tujih medijev je v napadih na vojaške objekte v Caracasu umrlo najmanj 40 oseb, med njimi so bili tako pripadniki vojske kot civilisti.

Pripadniki elitne ameriške enote Delta Force so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 v Caracasu izvedli bliskovito operacijo Absolute Resolve, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cecilio Flores. Po navedbah generala Dana Caina je v operaciji sodelovalo več kot 150 zračnih plovil, kar je zagotovilo popolno prevlado v zračnem prostoru. Operacija je bila načrtovana več mesecev, ključno vlogo pa naj bi po neuradnih podatkih odigrala tudi napredna brezpilotna letala iz tako imenovanih 'črnih programov', ki so podpirala kopenske enote na terenu. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer se bo v New Yorku soočil s federalnimi obtožnicami. Vojaški strokovnjaki poudarjajo, da je bila operacija logistično izjemno zahtevna in je temeljila na podatkih, zbranih prek namenske skupine Southern Spear. Ameriška administracija je z objavo posnetkov zajetja poslala jasno opozorilo ostalim levičarskim režimom v regiji. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na venezuelsko vodstvo, ki se je začelo z okrepljeno vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih v jeseni prejšnjega leta.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po uradnih navedbah Washingtona sta bila Maduro in Floresova že prepeljana v New York, kjer bosta stopila pred zvezno sodišče zaradi obtožb o narkoterorizmu. Predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, in poudaril, da gre za ključni korak v boju proti kriminalnim strukturam v regiji. Kritiki operacije in nekateri mednarodni opazovalci opozarjajo, da je dejanski motiv za vojaško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi zalogami nafte na svetu. Akcija predstavlja drastičen poseg v suverenost južnoameriške države in je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko Washington poudarja boj proti trgovini z drogami, kritični glasovi trdijo, da gre za sodoben kolonializem in poskus destabilizacije države zaradi gospodarskih interesov Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo spektakularne vojaške operacije v prestolnici Caracas, v kateri so elitne enote ameriške vojske v soboto, 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona so operacijo v rezidenci, ki so jo opisali kot močno utrjeno trdnjavo, izvedli pripadniki enot Delta Force. Maduro in njegova soproga sta bila nemudoma prepeljana v zvezni zapor v New Yorku, kjer se bosta soočila z obtožbami za narkoterorizem, trgovino s kokainom in zločine proti človečnosti. Predsednik Trump je v pogovoru za televizijo Fox News operacijo označil za popoln uspeh in izrazil ponos nad ameriškimi vojaškimi silami. Kljub intenzivnosti napada so se vsi vpleteni ameriški vojaki vrnili živi, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo najmanj 40 žrtev med tamkajšnjimi vojaki in civilisti. ZDA so z objavo posnetkov aretacije v Brooklynu svetu poslale jasno sporočilo o svoji prevladi na zahodni polobli, medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Rodriguez.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku. Do prvega zaslišanja je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške posebne enote Delta Force v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele oba zakonca in ju prepeljale v Združene države Amerike. Maduro je trenutno pridržan v zveznem priporu v Brooklynu, kjer bo čakal na nadaljevanje sodnega postopka zaradi obtožb o trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodje Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi več desetletij sodelovala s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Njegova namestitev v zloglasni zvezni pripor v Brooklynu, kjer so zaprti tudi drugi visokoprofilni osumljenci, kaže na resnost obtožb, ki mu jih očita tožilstvo južnega okrožja New Yorka. Pojav pred sodnikom predstavlja ključen korak v pravosodnem procesu, ki sledi enemu najsilovitejših ameriških vojaških posegov v tuji državi v zadnjem času.

Po aretaciji Nicolasa Madura so objavljene nove fotografije, ki prikazujejo Madura v lisicah in zaporniški obleki v spremstvu agentov. Kolumbija je postavila tanke na mejo, Kitajska pa je izrazila šok. Med aretacijo je bilo ubitih 32 Kubancev. Maduro je bil pripeljan v zapor v Brooklynu.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla spektakularno in drzno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je potekala v močno zastraženi predsedniški rezidenci, označil za popoln uspeh in poudaril, da so se vsi vpleteni ameriški vojaki vrnili živi, čeprav sta bila dva ranjena. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska s strani Trumpove administracije, ki je Venezuelo obtoževala neposredne vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Trump je v izjavi za medije v Mar-a-lagu poudaril, da prevlada Združenih držav Amerike na zahodni polobli ne bo nikoli več vprašljiva. Medtem ko so nekateri opazovalci dejanje označili za korak k poenotenju Zahoda proti vplivu Kitajske, so v Latinski Ameriki odzivi mešani, saj se mnogi bojijo vrnitve agresivne ameriške intervencionistične politike. Madurovo zajetje v lastni državi in njegova exfiltracija v ZDA bosta nedvomno sprožila dolgotrajne pravne in diplomatske posledice na svetovni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Post razjasnil svojo strategijo glede prihodnosti Venezuele po zajetju predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da namestitev ameriških sil za namen neposrednega upravljanja države ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v obdobju demokratične tranzicije sodelovala in izpolnjevala zahteve Washingtona. Čeprav je Trump sprva napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale državo, je kasneje pojasnil, da so s podpredsednico že vzpostavili stike in da ona razume resnost situacije. Medtem ko je Maduro v zveznem priporu v New Yorku, se Trumpova administracija osredotoča na zagotavljanje stabilnosti brez širjenja konflikta na sosednje države. Predsednik je izključil možnost vojaškega posredovanja proti Kubi, saj verjame, da bo otok zaradi prekinitve finančne in energetske podpore iz Caracasa propadel sam od sebe. V Združenih državah Amerike medtem potekajo deljeni odzivi na vojaško operacijo; medtem ko venezuelski izseljenci slavijo padec režima, so v New Yorku, Los Angelesu in Washingtonu izbruhnili protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v zveznem priporu v Brooklynu, potem ko so ju v spektakularni vojaški operaciji, poimenovani 'Absolute Resolve', v Caracasu zajele ameriške specialne sile Delta Force. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru vložilo obtožnico, ki ga bremeni narko-terorizma, mednarodne trgovine s kokainom in korupcije. Po navedbah ameriških oblasti naj bi Maduro vodil korumpiran režim, ki je v sodelovanju s terorističnimi skupinami v Združene države Amerike pošiljal na tisoče ton prepovedanih drog. Medtem ko v delih ZDA in floridskem mestu Doral venezuelska diaspora praznuje padec dolgoletnega voditelja, so v New Yorku in drugih mestih izbruhnili protesti proti ameriškemu posredovanju. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Indija sta že izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA vodile tranzicijo v tej z nafto bogati državi.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in dramatično vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh in 'briljantno' demonstracijo ameriške vojaške moči. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z električno energijo in komunikacijskimi omrežji po celotni prestolnici. Ameriški komandosi so vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot trdnjavo, in par zajeli v spalnici. Kljub trditvam o minimalnih žrtvah na ameriški strani, poročila iz Venezuele navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriška podjetja. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri zavezniki ZDA in venezuelska diaspora operacijo proslavili kot konec diktature, so Rusija, Kitajska in več latinskoameriških držav dejanje ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška akcija postavlja v svetovni politiki. V New Yorku, kjer je Maduro trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, so že potekali prvi protesti proti ameriški agresiji.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je v New Yorku uradno objavila obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, vložena na zveznem sodišču za južno okrožje New Yorka, ju bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih naprav. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi Maduro več kot dve desetletji izrabljal državne institucije za vodenje obsežne operacije trgovine z drogami, s katero naj bi v ZDA poslali na tisoče ton kokaina. Objava obtožnice sledi presenetljivi vojaški operaciji elitne enote Delta Force v Caracasu, med katero so Madura in njegovo ženo zajeli ter ju prepeljali v zapor v Brooklynu. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da se bosta morala oba soočiti s polno težo ameriškega pravnega sistema na tleh ZDA. Poleg predsedniškega para so ameriški tožilci obtožili še njunega sina in tri druge tesne sodelavce, ki jih bremenijo sodelovanja v isti kriminalni združbi, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Specialne sile vojske Združenih držav Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji z naslovom 'Popolna odločnost' (Absolute Resolve) v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki so jo izvedli pripadniki elitnih enot Delta Force, je trajala približno tri ure in je vključevala kombinacijo zračnih napadov ter nizkih helikopterskih desantov. Po navedbah ameriških virov je bil Maduro nemudoma prepeljan v New York, kjer mu bodo sodili. Dogodek pomeni konec njegove dvanajstletne vladavine, ki so jo zaznamovali avtoritarnost in globoka gospodarska kriza. Akcija je zahtevala tudi žrtve; venezuelski obrambni minister je potrdil, da je bila večina članov Madurove varnostne ekipe v spopadih ubita, poročajo pa tudi o smrtnih žrtvah med civilisti in gmotni škodi na stanovanjskih objektih. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko nekateri vidijo konec diktature, Kitajska in Rusija ostro obsojata kršitev suverenosti Venezuele. Kitajska je že zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, saj aretacija neposredno ogroža njene obsežne naložbe v državi, ki presegajo tri bilijone dolarjev. Predsednik ZDA Donald Trump je po aretaciji ponovno poudaril strateški pomen Arktike in Grenlandije kot naslednjih prioritet zunanje politike.

Pripadniki ameriških specialnih enot Delta Force so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so Madura prepeljali v Združene države Amerike, kjer se bo v New Yorku zagovarjal pred zveznim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za del nove energetske doktrine, ki vključuje menjave režimov v državah z bogatimi naravnimi viri, pri čemer je poudaril, da nameravajo ZDA v prihodnje obdržati nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Dogodek je sprožil ostre odzive v regiji, saj je Trump z vojaškim posredovanjem zagrozil tudi Kolumbiji in opozoril podpredsednico Delcy Rodríguez. Varnostni analitiki aretacijo primerjajo z zgodovinskimi premiki, kot je bil padec berlinskega zidu, saj pomeni korenito spremembo ameriške zunanje politike in neposredno vojaško posredovanje v suvereni latinskoameriški državi. Bela hiša je potrdila, da je bila operacija načrtovana več mesecev, njen cilj pa je popolna destabilizacija trenutnega venezuelskega vodstva.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v spektakularni vojaški operaciji ameriških specialnih sil zajeta v Caracasu in prepeljana v zvezni pripor v New Yorku. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, se je začela v noči na soboto z obsežnimi letalskimi in kopenskimi napadi, v katerih je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Pripadniki elitne enote Delta Force so vdrli v Madurovo rezidenco in ga v nekaj urah z letalom prepeljali v Združene države Amerike. Maduro se v pripornem centru v Brooklynu spopada z resnimi obtožbami o narko-terorizmu, trgovini s kokainom in orožjem. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno vlado, ki je služila kot podpora obsežnemu kartelu za tihotapljenje drog v ZDA. Prvi nastop pred zveznim sodnikom v New Yorku je predviden za ponedeljek. Medtem ko so v delih venezuelske diaspore v ZDA in Kanadi izbruhnila praznovanja, so se v New Yorku in drugih mestih odvili tudi protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je operacijo označila za imperialistično ugrabitev in napovedala odpor. Kitajska in Rusija sta dejanje ZDA ostro obsodili kot grobo kršitev mednarodnega prava, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek sklical nujno sejo.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, potem ko so ga ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele v Caracasu. Maduro je trenutno pridržan v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer biva v isti ustanovi kot nekateri drugi znani zaporniki, med njimi Sean "Diddy" Combs in Luigi Mangione. Proti njemu so vložene obtožnice zaradi mednarodnega trgovanja z mamili, uporabe orožja in narkoterorizma. Ameriške oblasti so sporočile, da so Madura po zajetju prepeljale neposredno v New York, kjer bo potekal sodni postopek pod strogimi varnostnimi ukrepi. Do aretacije je prišlo po dolgotrajnih obtožbah Washingtona, da je Maduro vodil kartel "de los Soles" in sodeloval s terorističnimi skupinami pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Pričakovati je, da bo ponedeljkov narok pritegnil izjemno mednarodno pozornost, saj gre za precedenčen primer sojenja aktualnemu voditelju tuje države na ameriških tleh.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA so cene nafte padle, medtem ko so cene plemenitih kovin narasle. Delnice naftnih in obrambnih podjetij, kot so Chevron, Exxon Mobil, Palantir, Lockheed in Halliburton, so se na dogodek odzvale različno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto potrdil uspeh drzne nočne operacije, v kateri so elitne ameriške posebne enote v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicol
sa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah Trumpa je bila operacija izvedena v Madurovi moāno utrjeni rezidenci, ki jo je opisal kot "trdnjavo". Kljub visokemu tveganju so se vsi vkljuāeni ameriški vojaki vrnili ųivi, dva izmed njih sta bila laųje poškodovana. Trump je v intervjuju za Fox News poudaril, da je operacijo spremljal v ųivo v svoji rezidenci Mar-a-lago na Floridi in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Maduro in Floresova sta bila po zajetju nemudoma prepeljana v New York, kjer bosta stopila pred zvezno sodišāe. Proti njima so vloųene obtoųnice zaradi narkoterorizma in zloāinov proti āloveštvu. Trump je ob zmagoslavju izrazil ponos nad ameriško vojsko in napovedal, da bo ta poteza bistveno prispevala k stabilnosti v regiji ter āišāenju mamilarskih poti v Zdruųene drųave Amerike. Incident predstavlja precedens v mednarodni politiki, saj so ameriške sile neposredno vdrle v prestolnico suverene drųave in odvedle njenega voditelja. Zaradi aretacije se pričakujejo burni odzivi v Latinski Ameriki in širši mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi ta korak lahko pomenil začetek neposrednega ameriškega upravljanja Venezuele, o čemer je Trump že razpravljal po sami operaciji. Medtem ko Washington aretacijo slavi kot zmago nad kriminalnim reųimom, kritiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in tveganje za destabilizacijo celotne juųnoameriške celine.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so elitne enote Delta Force zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in sporočil, da so Madura z vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina. Operacija, ki je trajala manj kot 30 minut, je vključevala letalske napade na ključne vojaške objekte, pri čemer je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi. Po Madurovem zajetju je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo do varnega prehoda oblasti, pri čemer je izpostavil namero o obnovi tamkajšnje naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Venezuelsko vrhovno sodišče je medtem za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje ZDA označila za »barbarsko ugrabitev« in poudarila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri opozicijski voditelji proslavljajo, Rusija in Kitajska ostro obsojata kršitev mednarodnega prava in zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in visokotvegano vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napad vključeval bombardiranje strateških ciljev in vdor v predsedniško rezidenco, ki so jo ameriški uradniki opisali kot trdnjavo. Maduro, ki je bil po poročanju ujet v spalnici, je bil nemudoma prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga s helikopterjem odpeljali v New York. Operacija, ki je bila po Trumpovih besedah načrtovana več mesecev, se je končala brez ameriških žrtev, čeprav je bilo v preteklih zračnih napadih na domnevne tihotapske ladje v Karibih ubitih več kot sto ljudi. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova žena že prispela na ameriška tla, kjer bosta obtožena narkoterorizma, pranja denarja in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA do varnega prehoda oblasti neposredno upravljale z Venezuelo, pri čemer je izpostavil vključitev ameriških energetskih korporacij v upravljanje tamkajšnjih naftnih rezerv.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z drogami, narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v soboto, 3. januarja 2026, med bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Caracas, nato pa so ga prepeljali v Združene države Amerike. Datum njegovega zajetja sovpada z 36. obletnico odstranitve nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako zajele in mu sodile v Združenih državah Amerike. Pričakuje se, da bodo Madurovi zagovorniki uporabili podobno pravno strategijo kot Noriegovi odvetniki pred desetletji. Osrednji argument obrambe bo temeljil na ugovoru glede zakonitosti njegove aretacije, pri čemer bodo trdili, da Maduro kot suveren voditelj tuje države uživa imuniteto pred kazenskim pregonom. Ta pravna dilema bo ponovno preizkusila temeljna načela mednarodnega in ameriškega prava glede imunitete državnih voditeljev. Primer bo sprožil obsežno razpravo o mejah ameriške jurisdikcije nad tujimi voditelji, ki so bili odstavljeni z vojaškim posredovanjem.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", se je končala z zajetjem Madura in njegove soproge, ki so ju nato s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Ameriško ministrstvo za pravosodje je kmalu po operaciji razkrilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja "skorumpirane in nelegitimne vlade", ki se napaja z obsežno trgovino z drogami. Obtožnica vključuje zaroto za narkoterorizem, uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonito posest in uporabo težkega orožja. Po navedbah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bo par na ameriških tleh soočil s "polnim besom ameriškega pravosodja". Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler se ne izvede varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi prihod ameriških naftnih podjetij, ki naj bi obnovila uničeno energetsko infrastrukturo v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je Santiago de Chile, ljudje proslavljali padec Madura, so se v ZDA in drugod po svetu zvrstili protesti proti ameriški vojaški agresiji. Rusija in Kitajska sta operacijo ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura.

Združene države Amerike so izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano »Vendosmëria Absolute«, v kateri so v prestolnici Caracas prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah Bele hiše je operacija elitnih enot Delta Force trajala le približno 150 minut, čeprav so načrtovanja potekala več mesecev. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, kasneje pa v zvezni zapor v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljantno in napovedal novo obdobje za Venezuelo, ki vključuje nedoločen čas ameriškega upravljanja države. Medtem ko Washington poudarja cilj demokratizacije in zatiranja narkokartelov, v mednarodni javnosti in v sami Venezueli vlada negotovost glede prihodnosti države. Senator Marco Rubio je ob tem omenil možnost uvedbe vojaške karantene, Trump pa je vzpostavil primerjave s preteklimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar nakazuje na dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost v regiji.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori obveščevalne agencije CIA, ki je v venezuelski vladi imela svojega informatorja. Po obsežnih letalskih napadih na vojaške cilje, v katerih je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi, so Madura z ameriško vojaško ladjo in kasneje letalom prepeljali v New York, kjer je bil zaprt v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi objavilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Poseben poudarek je namenil obnovi venezuelske naftne infrastrukture pod vodstvom ameriških podjetij. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force prijeli predsednika Nicolása Madura in ga odpeljali iz države. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje strateških vojaških ciljev, s čimer so ameriške sile pripravile teren za kopensko posredovanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa namerava Maduru, ki ga označujejo za brutalnega diktatorja, soditi pred ameriškim sodiščem. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in neposreden vojaški poseg supervelmoči v regiji. Kljub uspešni izvedbi aretacije so se v ZDA pojavili kritični glasovi. Demokratski senator in nekdanji astronavt Mark Kelly, veteran operacije Puščavski vihar, je opozoril, da odstavitev voditelja še ne zagotavlja vzpostavitve demokracije ali večje varnosti za ameriške državljane. Kelly je poudaril, da bi se morala država poučiti iz izkušenj iraške vojne, kjer vojaška zmaga ni prinesla dolgoročne stabilnosti. Operacija je sprožila burne razprave o vlogi ZDA kot svetovnega policista in o morebitnih dolgoročnih posledicah za stabilnost Južne Amerike.

Ameriške posebne enote so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in razkril, da so pripadniki enot Delta Force Madura in Floresovo dobesedno potegnili iz postelje v njuni močno utrjeni rezidenci. Po zajetju so ju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Zvezno tožilstvo v New Yorku Madura in njegovo soprogo obtožuje narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in ustrezen prehod oblasti. Prav tako je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri upravljanju venezuelskih energetskih virov. Operacija, ki je trajala približno 150 minut, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti in sprožila proteste po vsem svetu, medtem ko so nekateri zavezniki ZDA izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Vrhovni poveljnik ameriških sil in predsednik ZDA Donald Trump je v soboto zjutraj potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo spremljali zračni napadi na Caracas in prekinitev električnega omrežja, se je odvila v zgodnjih jutranjih urah. Trump je akcijo opisal kot »briljantno« in razkril, da so ameriški vojaki Madura zajeli v njegovi rezidenci, ki je bila utrjena kot trdnjava, a voditelj ni uspel pravočasno doseči varne sobe. Zajeta zakonca sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Tamkajšnja zvezna tožilka Pam Bondi je že napovedala kazenski pregon zaradi obtožb narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z orožjem. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene bogate naftne vire, dokler ne bo vzpostavljena varna tranzicija oblasti. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili, so nekateri demokrati in mednarodni opazovalci izrazili zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in tveganja nove dolgotrajne vojne.

Združene države Amerike so v sobotnih zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu, opisal kot briljanten uspeh. Po navedbah ameriške administracije so sile vdrle v predsedniško palačo, ki jo je Trump označil za trdnjavo, in par zajele v spalnici, še preden bi se lahko zatekla v varno sobo. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zveznega sodišča, ki ga bremeni narkoterorizma, pranja denarja in tihotapljenja mamil v ZDA. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravilen prehod oblasti. Obenem je izpostavil prihodnjo vlogo ameriških naftnih družb v državi, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo pozdravljajo, drugi opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v soboto, 3. januarja 2026, v prestolnici Caracas izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na strateške cilje v mestu, nato pa so pripadniki elitne enote Delta Force vdrli v predsedniško rezidenco. Po Trumpovih besedah so Madura in njegovo soprogo presenetili v spalnici, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamilami. Predsednik Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in urejena tranzicija oblasti. Hkrati je razkril, da bodo v državo nemudoma vstopila največja ameriška naftna podjetja, kar potrjuje strateški pomen venezuelskih energetskih rezerv za Washington. Medtem ko so republikanci in nekateri zavezniki operacijo pozdravili kot zmago za svet, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA pojavili kritični odzivi. Župan New Yorka Zohran Mamdani in nekateri demokratski politiki so dejanje označili za vojno napoved in kršitev mednarodnega prava, ki postavlja nevaren precedens v svetovni politiki.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v sobotni vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju tujih medijev so akcijo spremljali letalski napadi, zajeti voditelj pa je bil kasneje prepeljan v pripor v New York. Vrhovni poveljnik venezuelskih oboroženih sil in obrambni minister Vladimir Padrino López je dejal, da je Maduro ustavni voditelj države, ter zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali potek operacije in hkrati opozorili na nezakonitost ameriškega vdora v suvereno državo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Severna Koreja je dejanje obsodila kot resen poseg v suverenost in primer ameriškega prizadevanja za hegemonijo. Do operacije je prišlo po večmesečnem stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih na infrastrukturo v Venezueli, ki jih je odredil predsednik Donald Trump. Trenutne razmere v Caracasu so negotove, medtem ko vojska vztraja pri zvestobi Maduru.